Skrbno izpeljane serpentine, ovinki, stalno novi pogledi na največji smrekov in borov gozd v Evropi. Ob cesti so številne skulpture in mini razstave.
Veliki Klek - Grossglockner
POLETNI IZLET
Opis:
Enodnevni izlet Grossglockner - Veliki Klek. Postopno vzpenjanje ob reki Möll proti najvišji avstrijski gori. Heiligenblut in obisk tamkajšnje cerkve.
Ploščad Franca Jožefa
Opis izleta:
Zaradi velike nadmorske višine je avtobusnim skupinam Ploščad Franca Jožefa dostopna le v poletnem času. Vedno moramo biti pripravljeni na vremenske spremembe. Lepo vreme pa nas nagradi z veličastnimi razgledi na najvišji vrh naše severne sosede. Enodnevni izlet Grossglockner Veliki Klek je odličen pobeg pred poletno vročino. Pri bogatih zbirkah Alpskega muzeja razširimo svoje gorniško znanje ali pa le obujamo spomine na nekdanje podvige.
Posamezna krajinska imena npr. ledenik Pasterza (Pastirica) nas spomnita, da je do tja zagotovo segala slovanska poselitev.
NEKAJ ZANIMIVOSTI:
Visokogorska alpska cesta Grossglockner je odprta od začetka maja do začetka novembra. ki je bila zgrajena med letoma 1930 in 1935, dosega pa višino 2572 m. Užijte nepozabne naravne lepote Nacionalnega parka ob panoramski vožnji skozi visokogorje po najbolj znameniti cesti skozi Alpe. Na 48 kilometrih, ki vodijo skozi deželi Salzburg in Tirolsko, prevozite vse podnebne in rastlinske pasove med Avstrijo in Arktiko: travnike, gozdove, planine, skale in led. In nenazadnje stojite pred najvišjo goro Avstrije, Velikim Klekom/Grossglocknerjem, ki v višino meri 3.798 m.
Imejte oči na pecljih, saj se tu radi podijo znameniti svizci!
Veliki Klek (nemško Grossglockner) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brenerskega prelaza. Njegova relativna višina je za Mont Blancom druga najvišja v Alpah. Veliki Klek leži na meji med Koroško in vzhodno Tirolsko.
Prvi poskus splezati na goro (leta 1799) se je ponesrečil. Poleti 1800 je druga odprava, ki sta jo organizirala Franz-Xaver Salm-Raifferscheid in krški knezoškof, sezidala kočo Salmhütte na višini 2750 m, ki je v začetnem obdobju alpinizma služila kot zavetišče in izhodiščna točka za vzpon. V odpravi je sodeloval tudi naš rojak – Valentin Stanič, ki je z barometrom tudi izmeril točno višino gore.
